MIŠKA IN MAVRICA (J. Jež)
Miške male smo se zbrale,
kolo kolo zaplesale;
sonce sije, dežek gre
mavrica je čez polje.
Vse zelene rosne veje,
skozi nje se sonce smeje;
sonce sije, dežek gre
mavrica je čez polje.
Miške male smo se zbrale,
kolo kolo zaplesale,
Ju(u)huhu!
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
VEVERIČKINA OZIMNICA (neznan avtor)
Veverička, brihta mala,
vse je lešnike pobrala.
Slastne storže nalovila,
v brlogu jih je skrila.
Vso jesen okoli stika,
vsaka smreka jo zamika.
Brez ozimnice ni šala,
zime že ne bo prespala.
Kar jeseni ne gre v usta,
v zimskih dneh veselo hrusta.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Z AVTOBUSOM K TETI (J. Bitenc)
Tu, tu, tu po cesti,
trikrat naokrog,
avtobus nas pelje
k teti v zali log.
Teta v zalem logu
sedem putk ima,
osem belih zajčkov
in kozlička dva.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
JESENSKO LISTJE (avtor neznan)
Lepo škrlatno je drevo,
ko hladen veter veje,
v vseh barvah zažari jesen,
a sivo je nebo.
Jesensko listje, kam hitiš?
Ujeli bi te radi,
ko z vetrom rajaš in vrtiš
kot zlato se kolo.
Ječijo veje in drhte
brez pisane odeje,
kako jih zebe brez kopren,
ko pride k nam jesen.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
KOSTANJČEK ZASPANČEK (M. Voglar)
Kostanjček zaspanček na veji visi;
Zavit ves v lupino prav sladko že spi.
Tedaj pa zapiha vanj veter močan:
Kostanjček zaspanček, jesen je na plan!
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
RJAVA PESMICA (M. Voglar)
Rjavi so listki v jeseni in kostanj je tudi rjav,
z rjavimi listki bo ježek svoj zimski brlog si postlal.
Rjava sta srna in medved pa zemlja in debla in veje
in izpod rjavega grma jurček rjavo se smeje.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
ŽIVALI JESENI (M. VOGLAR)
Ježek teka, teka in se kotali, jabolka in hruške nabadati hiti.
Medved kosmatinec svoj brlog ravna, z listjem si postilja, zaspano godrnja.
Urna veverica pleza na drevo, lešnike nabira za zimsko lakoto.
Ptice lastovice odletele so, v daljne tople kraje zdaj krila jih neso.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
JAZ SEM JAZ (Z. Majhen)
Jaz sem jaz odkar živim,
čutim, mislim, jem in spim.
Jaz imam svoje srce,
mamo, očka in ime.
Jaz nebom nikoli ti.
Vsak je to, kar se rodi.
Tudi kadar se igram,
sem le to, kar hočem sam.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
CICIBAN IN POTOČEK (Janez Bitenc)
Potoček postoj in poglej,
kje domek je tvoj mi povej!
Moj domek je tam pod goro,
kjer ptički veselo pojo.
Zakaj pa nemirno hitiš,
od doma in ptičkov bežiš?
Spet vrnem se spet pod goro,
ko dežek namoči zemljo.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
SIJ, SONČECE SIJ ( Mira Voglar)
Sij, sončece sij,
nikar se več ne skrij!
Če siješ je vse bolj lepo,
ptički veselo pojo.
Prijetneje veter pihlja,
potok glasneje šumlja.
Sij, sončece sij,
nikar se več ne skrij!
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
DEŽEK (Janez Bitenc)
Zdaj na nosek, zdaj na glavo, zdaj na strehe in zemljo.
Rajam, plešem kot vrtavka, da nihče ne zna tako.
Kdo me zdaj še ne pozna? Droben dežek sem z neba.
Kdo me zdaj še ne pozna? Droben dežek sem z neba.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
SIJAJ, SIJAJ SONČECE (ljudska)
Sijaj, sijaj, sončece,
oj sonce rumeno!
Kako bom pa sijalo,
k’ sem vedno žalostno.
Če zjutraj zgodaj gori grem,
dekleta jokajo,
bi rade še ležale,
pa vstati morajo.
Če opoldne vroče sijem,
se hlapci kregajo,
bi v senčici ležali,
pa delat’ morajo.
Če zvečer zgodaj doli grem,
pastirci tarnajo,
domov bi radi gnali,
pa črede nimajo.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
GRADIM PRIJATELJSTVO (ponarodela)
SEM JAZ, SEM JAZ, SEM JAZ, GRADIM PRIJATELJSTVO,
SEM JAZ, SEM JAZ, SEM JAZ, GRADIM PRIJATELJSTVO,
SEM JAZ, SEM JAZ, SEM JAZ, GRADIM PRIJATELJSTVO,
SEM JAZ, GRADIM PRIJATELJSTVO.
LA, LA, LA. POJDI KAMORKOLI, POJDI VSEPOVSOD,
A V SRCU SVOJEM GRADI SI PRIJATELJSTVO.
POJDI KAMORKOLI, POJDI VSEPOVSOD,
A V SRCU SVOJEM GRADI SI PRIJATELJSTVO.
SI TI, SI TI, SI TI, GRADIŠ PRIJATELJSTVO,
SI TI, SI TI, SI TI, GRADIŠ PRIJATELJSTVO,
SI TI, SI TI, SI TI, GRADIŠ PRIJATELJSTVO,
SI TI GRADIŠ PRIJATELJSTVO.
LA, LA, LA. POJDI KAMORKOLI, POJDI VSEPOVSOD,
A V SRCU SVOJEM GRADI SI PRIJATELJSTVO.
POJDI KAMORKOLI, POJDI VSEPOVSOD,
A V SRCU SVOJEM GRADI SI PRIJATELJSTVO.
SMO MI, SMO MI, SMO MI GRADIMO PRIJATELJSTVO,
SMO MI, SMO MI, SMO MI GRADIMO PRIJATELJSTVO,
SMO MI, SMO MI, SMO MI GRADIMO PRIJATELJSTVO,
SMO MI, SMO MI, SMO MI GRADIMO PRIJATELJSTVO,
SMO MI GRADIMO PRIJATELJSTVO.
LA, LA, LA. POJDI KAMORKOLI, POJDI VSEPOVSOD,
A V SRCU SVOJEM GRADI SI PRIJATELJSTVO.
POJDI KAMORKOLI, POJDI VSEPOVSOD,
A V SRCU SVOJEM GRADI SI PRIJATELJSTVO.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Miške male smo se zbrale,
kolo kolo zaplesale;
sonce sije, dežek gre
mavrica je čez polje.
Vse zelene rosne veje,
skozi nje se sonce smeje;
sonce sije, dežek gre
mavrica je čez polje.
Miške male smo se zbrale,
kolo kolo zaplesale,
Ju(u)huhu!
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
VEVERIČKINA OZIMNICA (neznan avtor)
Veverička, brihta mala,
vse je lešnike pobrala.
Slastne storže nalovila,
v brlogu jih je skrila.
Vso jesen okoli stika,
vsaka smreka jo zamika.
Brez ozimnice ni šala,
zime že ne bo prespala.
Kar jeseni ne gre v usta,
v zimskih dneh veselo hrusta.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Z AVTOBUSOM K TETI (J. Bitenc)
Tu, tu, tu po cesti,
trikrat naokrog,
avtobus nas pelje
k teti v zali log.
Teta v zalem logu
sedem putk ima,
osem belih zajčkov
in kozlička dva.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
JESENSKO LISTJE (avtor neznan)
Lepo škrlatno je drevo,
ko hladen veter veje,
v vseh barvah zažari jesen,
a sivo je nebo.
Jesensko listje, kam hitiš?
Ujeli bi te radi,
ko z vetrom rajaš in vrtiš
kot zlato se kolo.
Ječijo veje in drhte
brez pisane odeje,
kako jih zebe brez kopren,
ko pride k nam jesen.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
KOSTANJČEK ZASPANČEK (M. Voglar)
Kostanjček zaspanček na veji visi;
Zavit ves v lupino prav sladko že spi.
Tedaj pa zapiha vanj veter močan:
Kostanjček zaspanček, jesen je na plan!
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
RJAVA PESMICA (M. Voglar)
Rjavi so listki v jeseni in kostanj je tudi rjav,
z rjavimi listki bo ježek svoj zimski brlog si postlal.
Rjava sta srna in medved pa zemlja in debla in veje
in izpod rjavega grma jurček rjavo se smeje.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
ŽIVALI JESENI (M. VOGLAR)
Ježek teka, teka in se kotali, jabolka in hruške nabadati hiti.
Medved kosmatinec svoj brlog ravna, z listjem si postilja, zaspano godrnja.
Urna veverica pleza na drevo, lešnike nabira za zimsko lakoto.
Ptice lastovice odletele so, v daljne tople kraje zdaj krila jih neso.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
JAZ SEM JAZ (Z. Majhen)
Jaz sem jaz odkar živim,
čutim, mislim, jem in spim.
Jaz imam svoje srce,
mamo, očka in ime.
Jaz nebom nikoli ti.
Vsak je to, kar se rodi.
Tudi kadar se igram,
sem le to, kar hočem sam.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
CICIBAN IN POTOČEK (Janez Bitenc)
Potoček postoj in poglej,
kje domek je tvoj mi povej!
Moj domek je tam pod goro,
kjer ptički veselo pojo.
Zakaj pa nemirno hitiš,
od doma in ptičkov bežiš?
Spet vrnem se spet pod goro,
ko dežek namoči zemljo.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
SIJ, SONČECE SIJ ( Mira Voglar)
Sij, sončece sij,
nikar se več ne skrij!
Če siješ je vse bolj lepo,
ptički veselo pojo.
Prijetneje veter pihlja,
potok glasneje šumlja.
Sij, sončece sij,
nikar se več ne skrij!
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
DEŽEK (Janez Bitenc)
Zdaj na nosek, zdaj na glavo, zdaj na strehe in zemljo.
Rajam, plešem kot vrtavka, da nihče ne zna tako.
Kdo me zdaj še ne pozna? Droben dežek sem z neba.
Kdo me zdaj še ne pozna? Droben dežek sem z neba.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
SIJAJ, SIJAJ SONČECE (ljudska)
Sijaj, sijaj, sončece,
oj sonce rumeno!
Kako bom pa sijalo,
k’ sem vedno žalostno.
Če zjutraj zgodaj gori grem,
dekleta jokajo,
bi rade še ležale,
pa vstati morajo.
Če opoldne vroče sijem,
se hlapci kregajo,
bi v senčici ležali,
pa delat’ morajo.
Če zvečer zgodaj doli grem,
pastirci tarnajo,
domov bi radi gnali,
pa črede nimajo.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
GRADIM PRIJATELJSTVO (ponarodela)
SEM JAZ, SEM JAZ, SEM JAZ, GRADIM PRIJATELJSTVO,
SEM JAZ, SEM JAZ, SEM JAZ, GRADIM PRIJATELJSTVO,
SEM JAZ, SEM JAZ, SEM JAZ, GRADIM PRIJATELJSTVO,
SEM JAZ, GRADIM PRIJATELJSTVO.
LA, LA, LA. POJDI KAMORKOLI, POJDI VSEPOVSOD,
A V SRCU SVOJEM GRADI SI PRIJATELJSTVO.
POJDI KAMORKOLI, POJDI VSEPOVSOD,
A V SRCU SVOJEM GRADI SI PRIJATELJSTVO.
SI TI, SI TI, SI TI, GRADIŠ PRIJATELJSTVO,
SI TI, SI TI, SI TI, GRADIŠ PRIJATELJSTVO,
SI TI, SI TI, SI TI, GRADIŠ PRIJATELJSTVO,
SI TI GRADIŠ PRIJATELJSTVO.
LA, LA, LA. POJDI KAMORKOLI, POJDI VSEPOVSOD,
A V SRCU SVOJEM GRADI SI PRIJATELJSTVO.
POJDI KAMORKOLI, POJDI VSEPOVSOD,
A V SRCU SVOJEM GRADI SI PRIJATELJSTVO.
SMO MI, SMO MI, SMO MI GRADIMO PRIJATELJSTVO,
SMO MI, SMO MI, SMO MI GRADIMO PRIJATELJSTVO,
SMO MI, SMO MI, SMO MI GRADIMO PRIJATELJSTVO,
SMO MI, SMO MI, SMO MI GRADIMO PRIJATELJSTVO,
SMO MI GRADIMO PRIJATELJSTVO.
LA, LA, LA. POJDI KAMORKOLI, POJDI VSEPOVSOD,
A V SRCU SVOJEM GRADI SI PRIJATELJSTVO.
POJDI KAMORKOLI, POJDI VSEPOVSOD,
A V SRCU SVOJEM GRADI SI PRIJATELJSTVO.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
